ANALIZA OKOLJA

Na poslovanje družbe ELES bistveno vplivajo ekonomski in makroekonomski položaj Slovenije, spremembe v regulatornem okolju ter tesna vpetost v poslovanje sistemskih operaterjev sosednjih in evropskih držav. 

Leto 2019 je bilo z vidika sprememb v okolju razmeroma mirno. Lokalno družbeno in politično okolje je bilo stabilno. Tudi regulatorno okolje ni prineslo veliko novosti. Večletna debata okoli Energetskega zakona in Nacionalnega energetsko podnebnega načrta se je nadaljevala a še ne povsem zaključila. Elesovi strokovnjaki so se intenzivno vključevali v priprave teh dveh pomembnih okvirov delovanja. Posebej so v podpoglavju opisane zgolj aktivnosti vezane na »Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje«, spremenjen konec leta 2019.

Ekonomska situacija je bila v Sloveniji stabilna z rahlo rastjo in zmernim optimizmom v vseh družbenih slojih in tudi v gospodarstvu. Vse to se je pozitivno odražalo v delovanju družbe ELES, ki je zato lahko normalno delovala na vseh strateških področjih, in predvsem tudi v inovacijah. 

V ekonomskem delu analize zato posebej izpostavljamo primerjalno analizo družbe ELES v razmerju do drugih evropskih TSO, kar omogoča širši pogled in olajša razumevanje poznejšega poročila o delovanju družbe ELES v letu 2019.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je lani podal 3,4-odstotno realno rast domačega proizvoda za leto 2019. Iz letošnje napovedi rasti BDP sledi, da je bila dejanska rast v letu 2019 2,4-odstotna, kar je manj od lanske napovedi. Pomladanska napoved je bila pripravljena v času precejšnjih negotovosti glede nadaljnjega širjenja in trajanja koronavirusa v sosednjih državah in Sloveniji. V primeru postopne omejitve širjenja virusa in stabilizacije razmer v drugi polovici letošnjega leta bi se gospodarska rast letos upočasnila na okoli odstotek in pol, v prihodnjih dveh letih pa bi bila ponovno nekoliko višja. Na letošnjo upočasnitev gospodarske rasti, ki sledi lanski opaznejši umiritvi v zadnjem četrtletju, vpliva zlasti manjša rast tujega povpraševanja, na katero vedno bolj vpliva velika negotovost, povezana s posledicami širitve koronavirusa. Upočasnjuje se tudi rast domače potrošnje. Glede na v celoti nejasne oziroma nepredvidljive gospodarske posledice koronavirusa ob pripravi tega poročila je realno pričakovati realno še nižjo rast gospodarske rasti in tudi potrošnje.

Epidemija COVID-19, sprejeti ukrepi v Republiki Sloveniji in tudi drugje po svetu bodo imeli določene vplive tudi na poslovanje ELES v letošnjem letu.

Družba ELES uspešno obvladuje tveganja, povezana s COVID-19, glede zaposlenih in delovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja. Negativni učinki se rezultirajo predvsem na področju znižanih prilivov in posledično vplivov na čisti poslovni izid.

Glavni izpad prilivov v skupini višini 16,5 milijona EUR bo iz nižjih prihodkov od omrežninskih dajatev za uporabo prenosnega omrežja porabnikov v Republiki Sloveniji. Delimo jih na dve skupini:

  1. zaradi sprejetega ukrepa Agencije za energijo v dogovoru z MzI/Vlado RS, da gospodinjski odjemalci in mali negospodinjski odjemalci v mesecih marec do maj 2020 ne plačujejo omrežnine za priključno moč. Učinek znaša 8,9 milijona EUR. Razlika do 16,5 milijona EUR v višini 7,6 milijona EUR je ocena manjšega odjema negospodinjskih odjemalcev zaradi padca gospodarske aktivnosti. Pri tej oceni so bili pesimistični, lahko, da bo izpad prilivov nižji;
  2. drugi največji izpad prilivov načrtujemo pri prihodkih od avkcij za čezmejne prenosne komercialne kapacitete. Razlog je splošni padec porabe električne energije v Evropi, še zlasti na območju, ki pomembno vpliva na tranzitne komercialne in fizične pretoke prek omrežja ELES. V aprilu 2020 so v družbi ELES razvili nov model za prognoziranje teh prihodkov. Zadnji izračuni (22. 5. 2020) kažejo, da bo lahko izpad nižji za 2,5 milijona EUR. Zaradi nižjih fizičnih pretokov po prenosnem omrežju ELES bodo nižji tudi prihodki od mednarodnega poravnalnega mehanizma ITC v višini 2,9 milijona EUR. Če bo prišlo do povečevanja tranzitov, ocenjujemo, da bo izpad nižji za 1,2 milijona EUR. Za leto 2020 smo imeli planiranih za 1,7 milijona EUR prilivov od dividend in deleža iz dobička. Glede na napovedi poslovanja za leto 2020 za Talum in Stelkom kot posledica negativnih učinkov zaradi COVID-19 teh prilivov ne bodo realizirali. Zaradi nižjih prihodkov Stelkoma bo družba ELES imela tudi nižje prihodke od nereguliranih dejavnosti v višini 0,6 mlijona EUR.

Izpad prilivov se bo nadomestili z rebalansom investicij – prenos v prihodnja leta. Na podlagi sprejetih ukrepov pričakujemo za 1,5 milijona EUR nižje stroške storitev.

Družba ELES ima za potrebe financiranja investicij najeto dolgoročno posojilo pri konzorciju NLB&SID v višini 75 milijonov EUR (v celoti nekoriščeno), revolving posojilo pri SKB (trenutno nekoriščeno), je v fazi zaključnih razgovorov z EIB za najem dolgoročnega posojila v višini do 90 milijonov EUR. Najetje dolgoročni posojil je v skladu z Razvojnim načrtom prenosnega omrežja 2019–2028, potrjenim s strani resornega ministrstva (MzI). Revolving posojilo je najeto preventivno, zaradi morebitne nelikvidnosti dolžnikov omrežninske dajatve.

Izpad prilivov v višini 25,1 milijona EUR, ki po vsebi- ni hkrati predstavlja tudi postavke izkaza poslovnega izida, ne bo v celoti vplival na čisti poslovni izid leta 2020. ELES je regulirana gospodarska družba. Pri pripravi računovodskih izkazov je treba upoštevati določila Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Izpad prihodkov (prilivov) bomo nadomestili iz naslova omrežninskih presežkov preteklih let.

  1. Predhodno opisani negativni učinki bodo tudi vplivali na poslovni izid ELES v letu 2020. Na čisti poslovni izid bodo vplival:
    nižji reguliran donos, ki ga prizna Agencija za energijo – v fazi javne obravnave je sprememba omrežninskega akta, ki predvideva znižanje s 5,26 odstotka na 4,13 odstotka;
  2. zaradi rebalansa dinamike investiranja v letu 2020 bo konec leta nižja vrednost aktiviranih neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, od katerih se izračunava reguliran donos;
  3. drugi vplivi so iz nižjih prihodkov od nereguliranih dejavnosti, lastnih storitev (v treh mesecih nismo izvajali investicijskih dejavnosti v lastni izvedbi), izpada prihodkov od dividend/deležev iz dobička.

Ne glede na negativne učinke, bo dobiček še vedno nominalno razmeroma visok, nekaj čez 11,6 mili- jona EUR, planiran je bil v višini 21,9 milijona EUR. To vrednost ocenjujemo kot najnižjo možno. Če bo družba ELES uspešna pri izvajanju sprejetih ukrepov, se lahko dobiček poveča prek 14 milijonov EUR.

Stanje, novosti in napovedi sprememb v regulativnem okolju

Na regulativnem področju so se poleg rednih dejavnostih odvijale dejavnosti v zvezi s spremembo zakonodaje, in sicer: v prvem četrtletju 2019 je bil v obravnavi Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-1), v zadnjem četrtletju pa Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Na podlagi danih pripomb družbe ELES tekom teh javnih obravnav, danih pripomb v času predhodnih javnih obravnav in konec leta 2018 vložene pobude za ustavno presojo akta in EZ-1 so bile uvedene tudi nekatere spremembe, ki bodo pozitivno vplivale na poslovanje družbe ELES. Agencija za energijo je 28. 11. 2019 izdala Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, Uradni list RS, 76/19, 78/19 – popr., s katerim je odpravljena omejitev spodbud za brezplačno prevzeta sredstva, ki je pred tem veljala le za evropska sredstva, in s katerim so priznani tudi stroški raziskav in inovacij za kvalificirane projekte, ki so se začeli izvajati v regulativnem obdobju 2016–2018.